Ker drugače na črnih točkah večina njih konča pod kolesi.

Dvoživke (žabe, krastače in pupki) spomladi zapustijo svoja prezimovališča in na poti proti vodam, kjer bodo odložile nov zarod, prečkajo ceste in pri tem pod avtomobilskimi kolesi pogine tudi polovica lokalnih populacij. Samo v Ljubljani in okolici je več kot sto tako imenovanih črnih točk, kjer dvoživke množično prečkajo ceste, ena najbolj črnih točk je prav cesta v vasi Hraše, ki dvoživkam seka pot iz gozda do bližnjih ribnikov. Prometni znaki, ki opozarjajo na prisotnost žab na cesti, se doslej niso izkazali za primerno rešitev, saj kljub opozorilu le redki vozniki zmanjšajo hitrost.

Precej bolj učinkovite so obcestne ograje, ki dvoživkam preprečujejo prečkanje ceste in jih usmerjajo v prehode, zgrajene posebej v ta namen. Slaba plat je, da je njihova ureditev na že zgrajenih cestah draga. Take ograje se postavi na najbolj kritičnih odsekih cest in se s pomočjo prostovoljcev organizira prenašanje dvoživk čez cesto.

V Hrašah pri Smledniku do leta 2008 nihče ni poskrbel za postavitev zaščitnih ograj ali podhodov za dvoživke. Le-te torej v velikem številu prečkajo zelo prometno cesto, ki prečka njihovo naravno selitveno pot, in tako prihaja do množičnih pomorov. Zgoraj opisana problematika in je bila povod, da smo člani Društva Žverca v letu 2008 prvič samoiniciativno organizirali akcijo “Pomagajmo žabicam v Hrašah pri Smledniku“. 

Kot že samo ime akcije pove, je naša glavna aktivnost pomoč dvoživkam na območju vasi Hraše pri Smledniku, kjer so te živali, ki so zelo pomembne za biodiverziteto, ogrožene zaradi zelo prometne ceste, ki prečka njihovo spomladansko selitveno pot od prezimovališč do mrestišč. Prostovoljci so čez cesto prenašali različne dvoživke, med katerimi so krastače (Bufo bufo), pupki (rod Triturus), rege (Hyla arborea), različne rjave žabe: rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), več različnih zelenih žab (Pelophylax spp.).  Namen akcije je preprečiti množičen pogin dvoživk pod avtomobilskimi kolesi, torej prenesti čim več dvoživk, ki prečkajo odsek ceste, varno na drugo stran, kjer nadaljujejo pot proti mrestiščem. Začeli smo s tremi prostovoljci (prenesli 3000 dvoživk), nadaljevali vedno bolj množično in organizirano in kmalu prišli do postavljenih zaščitnih ograj in prenešenimi 15.000 – 20.000 dvoživkami na akcijo. Upamo, da bomo komu za zgled in da se bo še kdo lotil podobne akcije v svojem kraju.