Akcija Pomagajmo žabicam v Hrašah pri Smledniku

Hraše pri Smledniku so po ocenah strokovnjakov ena najbolj črnih točk, kar se tiče prehajanja dvoživk čez cesto, vendar lokalne oblasti kljub temu niso poskrbele za postavitev zaščitnih ograj ali podhodov za dvoživke. Le-te torej v velikem številu prečkajo zelo prometno cesto, ki prečka njihovo naravno selitveno pot, in tako prihaja do množičnih pomorov. Zgoraj opisana problematika je bila povod, da smo člani Društva Žverca v letu 2008 prvič samoiniciativno organizirali akcijo "Pomagajmo žabicam v Hrašah pri Smledniku". Kot že samo ime akcije pove, je glavna aktivnost akcije pomoč dvoživkam na območju vasi Hraše pri Smledniku, kjer so te živali, ki so zelo pomembne za biodiverziteto, ogrožene zaradi zelo prometne ceste, ki prečka njihovo spomladansko selitveno pot od prezimovališč do mrestišč.

Namen akcije je preprečiti množičen pogin dvoživk pod avtomobilskimi kolesi, torej prenesti čim več dvoživk, ki prečkajo odsek ceste, varno na drugo stran, kjer nadaljujejo pot proti mrestiščem. Prostovoljci smo čez cesto prenašali različne dvoživke, med katerimi so krastače (Bufo bufo), pupki (rod Triturus), rege (Hyla arborea), različne rjave žabe: rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), več različnih zelenih žab (Pelophylax spp.).

V letu 2008 smo s pomočjo redkih prostovoljcev čez cesto pomagali približno 3000 dvoživkam. V letu 2009 se je naše akcije udeležilo že več prostovoljcev in skupaj smo prenesli več kot 8500 dvoživk. Leta 2010 smo v Hrašah prvič postavili zaščitne ograje, ki dvoživkam preprečijo dostop do ceste. Prostovoljci jih tako pobirajo ob ograjah in prenesejo čez cesto. Ograje so pripomogle k temu, da smo bili pri reševanju dvoživk še bolj uspešni kot v prejšnjih letih, prenesli smo namreč več kot 18.000 dvoživk! Podatke smo nato posredovali tudi CKFF, katerega ocene o številu živali, ki tam prečkajo cesto, so se do takrat gibale med 2.000 in 3.000 in so bile očitno močno podcenjene. 

Naše ugotovitve potrjujejo, da so Hraše ena od najbolj črnih točk, ki si zasluži ureditev. Kratkoročno rešitev predstavlja postavitev začasnih zaščitnih ograj v času, ko dvoživke prečkajo cesto. Zaščitne ograje namreč močno olajšajo delo prostovoljcem, število rešenih dvoživk je večje, nenazadnje pa je cesta v tem času tudi za voznike bolj varna. Dolgoročno  rešitev pa predstavljajo podhodi za dvoživke. V letu 2011 smo naredili tudi prvi korak k tej rešitvi. V tem letu smo (poleg prostovoljcev) k sodelovanju privabili tudi Zavod RS za varstvo narave in Center za kartografijo flore in favne, ki so nam priskočili na pomoč. Dvoživke prečkajo cesto čez celotne Hraše, ki se raztezajo čez slaba 2km. To razdaljo smo razdelili na 10 odsekov in število prenesenih dvoživk prvič zbirali po odsekih. Tako smo pridobili podatke, ki  nam lepo kažejo, kje so podhodi najbolj smiselni oz. nujni.

Če povzamemo, smo na področju reševanja dvoživk v društvu Žverca v 7-ih letih naredili ogromno. Na izredno pereči lokaciji, ki je do takrat ni reševal čisto nihče, smo samoiniciativno začeli z reševalno akcijo in jo vsako leto izvedemo tudi bolj uspešno, kar nam povedo tudi številke rešenih živali. Leta 2008: 3.000 dvoživk, leta 2009: 8.500, leta 2010:18.000, leta 2011: 15.000, leta 2012 dobrih 12.000 dvoživk, leta 2013 pa le dobrih 8000. O vzrokih za precej manjše število v zadnjih dveh letih lahko le ugibamo, najbolj verjetno pa sta najprej dolgotrajna suša v letu 2012 in nato zelo dolga zima v 2013 očitno imeli negativen vpliv tudi na dvoživke. V zadnjih letih smo s sredstvi društva Žverca kupili še dodatne zaščitne mreže, na žabji zemljevid vnesli številne nove lokacije po Sloveniji, na katerih so potekale nove akcije. 

Po pričevanju strokovnjakov z ZRSVN se v prihodnosti v Hrašah obetajo tudi podhodi za dvoživke. S tem pa bo v Hrašah naš končni cilj dosežen in naše prostovoljno delo poplačano. Do takrat pa bomo vsako pomlad še vedno z veseljem pomagali žabicam in upamo, da bo naša akcija postala zgled še kakšnim ljubiteljem živali po Sloveniji in da se bodo podobne akcije lotili v domačem kraju.  

Takole pa izgledajo trajni podhodi za dvoživke: 

Avtor fotografije: Matej Vranič, Vir: National Geographic Slovenija

 

Share